Izdelava prototipa mi je odprla oči.
Ko sem se prvič začel ukvarjati z mislijo, da bi naredil prototip za eno svojo idejo, si nisem predstavljal, v kaj se pravzaprav podajam. Ideja se mi je zdela precej preprosta, nekaj, kar bi reševalo manjšo, a nadležno težavo, ki sem jo sam pogosto doživljal. Zdelo se mi je, da bom s papirjem, svinčnikom in nekaj malega materiala zlahka sestavil osnovno različico izdelka.
Ampak takoj, ko sem začel sestavljati prve skice, me je stvar hitro postavila na realna tla. Ugotovil sem, da izdelava prototipa ni samo risanje in lepljenje kosov skupaj. Začel sem raziskovati materiale, razmišljati o tem, kako bi se vse skupaj držalo skupaj, kakšen naj bo oblikovno in funkcionalno, celo o tem, kako bi se dalo to nekoč izdelovati v večjem obsegu.
Ker nisem imel dovolj znanja, sem poiskal pomoč. Prijatelj me je povezal z ekipo, ki se ukvarja z razvojem izdelkov, in takrat se je res začelo. Prvi preizkusi so bili daleč od tistega, kar sem imel v glavi. Materiali so se zvijali, deli niso ustrezali, nekaj rešitev je bilo čisto nepraktičnih. Vsakič, ko smo nekaj popravili, se je pokazala nova težava.
Ampak ravno to je bil najbolj dragocen del procesa. Naučil sem se, da je izdelava prototipa v bistvu niz stalnih popravkov, prilagoditev in včasih tudi korakov nazaj. Nič ni šlo v prvo, a vsak neuspeh me je nekaj naučil.
Ko sem končno držal v rokah prototip, ki je dejansko deloval tako, kot sem si zamislil, sem bil ponosen kot že dolgo ne. Ne zato, ker bi bil popoln, daleč od tega. Ampak ker sem bil vztrajen, se učil sproti in ni mi bilo težko priznati, da česa ne znam.
Izdelava prototipa mi je odprla oči. Ni samo tehničen proces, je tudi osebna preizkušnja potrpežljivosti in prilagodljivosti. In čeprav sem imel vmes trenutke dvoma, bi šel skozi vse še enkrat. To znanje in izkušnja izdelava prototipa mi ostajata za vedno.…